Ampak naša osnovna šola si je omislila FIT olimpijado, obvezno za vse učence in njihove starše.
Priznam, organizacija je bila bp, vanjo je bilo vloženega ogromno dela in truda. Ampak pričakovanje, da bomo v petek popoldan tri ure (toliko je namreč trajalo) vse družine stale pred šolo in navijale, se mi zdi pa višek. Ali pa sem samo slaba mama, ker pač menim, da bi takšen projekt morala šola, če ga že dela, izvesti dopoldan, saj je vendarle v prvi vrsti namenjen otrokom. Ali pač.
Nekateri starši so namreč prišli več kot pripravljeni. Z zastavami, ragljami in tam navijali kot snete sekire. Jaz sem samo čakala, da bo konec.
In ko sem, na pol v komi, gledala nekatere navdušence, sem se spraševala:
1. Sem slaba mama, ker bi bila raje doma in užila prepotrebnih nekaj prostih ur kot navijala za 4.a?
2. So drugi tako dobri in zavzeti starši, da jim to ni težko? (Meni je namreč bilo.)
3. Ali nekateri starši pač nimajo drugega dela, da kažejo tako navdušenje in so se na dogodek res temeljito pripravili?
4. Ali se samo trudijo, da navdušenje kažejo (zavoljo otrok ali pač zavoljo ostalih gledalcev)?
5. in da se vrnemo k prvemu vprašanju: Ali sem zato slaba mama, ker se ne znam, ne zmorem ali nočem tako truditi, da bi zadostila pričakovanjem (svojim, šolskim ali mojih otrok (ki nas mimogrede sploh niso videli)?
Ker mimogrede, vmes so bili tudi tisti pravi navdušenci.
Je pa res, tudi v moj zagovor, da me kot mamo treh otrok čakajo ta mesec še:
1. zaključek v Mezinčkovem vrtcu,
2. zaključek Mezinčkovih plesnih uric,
3. zaključna predstava baleta Sredinčice in Palčice
in ker tudi sama delam v vrtcu tudi
4. zaključni piknik v mojem vrtcu.
No, Fit olimpijada je na srečo za nami.
Priznam, junij in december sta meseca, ki se ju že vnaprej "bojim" in veselim njunega konca, ker sem na koncu ponavadi kot izžeta cunja.
Na junij torej. Naj hitro mine ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar