Nedelje

Načeloma sovražim nedelje, ker so samo vezni člen od enega delovnega tedna do drugega. Od enega tedna letanja cele dneve do drugega. 

Nedelja je vedno dan, ko perem in sušim gore perila, pripravljam za službo za naslednji teden, vem, da moram zvečer zgodaj spat, težim puncama ali sta naredili vse za šolo in se dovolj učili, zvečer pa ne morem zaspati.

Današnja nedelja pa je nekaj posebnega. Vse je čisto umirjeno. Pozen zajtrk (ko je vstal moja boljša polovica, sem tako trdno zaspala nazaj, da sem se zbudila prav na silo, ker se mi je vendarle zdelo, da je ura res že pozna). Pozno kosilo, ki ga je moj dragi prav v miru kuhal nekaj ur in smo ga z užitkom pojedli.

Otroci se že večino dneva igrajo šolo v svojih sobah, jaz pa na računalniku že nekaj ur predvajam vse možne komade Gibonnija, ki me v duši peljejo na ljubi Hvar. Vsi smo naspani in dobre volje in se enkrat za spremembo prav veselimo ponedeljka.

In ne veselimo se ga kar tako. Jutri gremo po svoj novi avto. Ki sicer ni nov, ampak za nas je nov in, glede na to, da voziva 12 in 14 let stare avtomobile (no, drugi najstnik se bo zdaj tudi poslovil), absoluten luksuz. Nad odločitvijo o tem, da kupiva prav tega sva tako navdušena, da sva ga kar sredi tedna zapila, da ne rečem, da sva si na poti od avtohiše do doma dajala "petke" kot kakšna otroka.

Po dolgem času bomo letos lahko šli na morje s svojim avtom in si ga ne bomo sposojali od tašče, kar je pravi luksuz. V torek popoldan si bomo privoščili čisto pravi "kar tako" izlet z novim avtom, ker puncama odpade balet in bomo po dolgem času čisto zares cel popoldan prosti! Kam jo bomo ubrali se bomo odločili zadnji trenutek, mogoče pa se enkrat za spremembo zapeljemo kar do morja ;)

Danes mi je dobro.