Planiranje

Tako. Pa je za mano še en rojstni dan. Tokrat zadnji pred štiridesetim.

Tokrat sem praznovanje spustila. Otroke in svojo boljšo polovico sem peljala v mehiško, kjer vedno proslavljamo vse dneve, ki jih je treba proslaviti, pa tudi tiste, ki jih ni.

Poleg tega smo imeli ta vikend v žlahti poroko, tako da kakšne hude potrebe po druženju niti ni bilo, saj ga je bilo v zadnjem mesecu več kot dovolj.

Štiridest je zame sicer kar pomembna reč. Moja mami je umrla stara 41 let. Moji otroci so vsak dan večji (o občutku, ko gre tvoj najmlajši otrok v šolo bom še pisala), če odštejem številne taxi vožnje otrokom sem in tja, imam vsaj načeloma relativno veliko prostega časa. Recimo. No ja, ali pa se samo tolažim, ker lahko za vikende spim dokler mi paše.

Skratka, ker se mi zdi, da se boljši del mojega življenja šele začenja, imam namen okroglo pošteno proslaviti. In to ne tako, da bom letala s steklenicami in pivom, stregla in na koncu pospravljala.

Če sem se vsaj načeloma relativno usposobila sprejemati odločitve (še posebej v službi), tako bolj kot manj prijetne, pa je po prvotnem navdušenju, ko sem se odločila, da žur bo, naslednji fazi, ko sem se odločila, da ne vem če bi ga imela, prišla do zdaj že tretje faze, ko sem ugotovila, da bi bilo fino, če bi se počasi vendarle odločila kaj in kako. No, pa še nisem prišla daleč glede tega. Je pa res, da se mi nikamor ne mudi.

Recimo vem česa nočem. Nočem, da bi nas zeblo, če bo vreme slabo. Nočem letat okrog in streč gostov. Nočem z mačkom naslednji dan pobirat piksen in čikov. Torej piknik doma (ali kje drugje) odpade.

Hočem plesišče. Ker bi rada plesala. In fajn muziko, da bomo lahko. O tem, da mi je refleksoterapevtka rekla, da me bo ples ugonobil, drugič.

Zdaj se pa zaplete. Če bo lepo, bi vendarle rada bila zunaj. In še večji zaplet. Moj rojstni dan v bistvu zelo idelano pade na petek. V mojih letih namreč rabim dva dni, da počijem. Ampak petek je spet problem - ker vstanem ob pol šestih in bom utrujena še preden začnemo. Problem je tudi, ker bodo nekateri zato težko prišli.

Če bi bil žur v soboto, bom cel teden okrevala, nedelja je namreč čisto premalo. Ampak lahko recimo v ponedeljek vzamem dopust.

Lokacija? Moja boljša polovica navija za Jošta. Ampak ne bi rada srečala svojih gostov, ko se bodo po naši cesti prekrokani odpravljali domov. Mehiška je všeč meni, ampak je moja boljša polovica nad njo manj navdušen. Tretje ideje še nimam.

Sem že povedala, da sem obsedena s planiranjem? Če bi svet delal po moje, bi imela že zdaj vse narejeno, splanirano, rezervirano... Sreča, da ni. Ker meni nikoli ne zmanjka. Vedno je še kaj, kar bi lahko naredila, Recimo splanirala svojo 50-letnico :D