ponedeljek, 30. januar 2017

Tišina

Vem, kaj je drugače!

Že večkrat sem premišljevala zakaj je moja potreba po pisanju bloga tako zamrla, pa nisem prišla do kakšnega pametnega sklepa. Najprej sem mislila, da mi manjka idej. Da se življenje enostavno prehitro odvija, da bi lahko kaj pametnega zapisala.

Potem sem mislila, da mogoče pa nočem več pisati o težkih preizkušnjah, ki sem jih takrat preživljala. In da se življenje vse prehitro obrne.

Ena od različic je bila tudi ta, da je razlog v tem, da lahko vse kar me grize povem svoji boljši polovici in bloga pravzaprav ne potrebujem več.

Danes pa me je prešinilo. Tišina. Šest božanskih črk, sestavljenih v mantro, ki bi jo morala mantrat vsaj pol ure vsak dan.

Tišina je zadnja leta postala ena od dobrin, ki je nimam prav v izobilju. Dejstvo, da dopoldneve preživljam v vrtcu, popoldneve pa s svojimi tremi mladički, temu ni v nobeno pomoč. Moji dnevi se bolj ali manj odvijajo v smislu, da skušam iz najmanj treh istočasno govorečih se bitij izluščiti vsaj bistvo povedanega. 

Najlepši dan zadnje čase je bil tako petkov izlet v Ikeo. Šest neprekinjenih ur z mojo boljšo polovico, samo ena oseba, ki govori istočasno. Nebesa.

Ja, danes delam od doma. Tako da uživam in vpijam tišino. Jo bom kasneje skrila po kotičkih po hiši, preden pridejo domov. Da je bom imela malo na zalogi za hude čase ;)



ponedeljek, 16. januar 2017

IZZIV ;)

Priznam. Šlamparija na celi črti. Blog sem čisto zanemarila. Nisem pa pozabila nanj.

Pravzaprav večkrat mislim nanj, ampak zmanjka mi pri idejah. Če ideja že pride izza ovinka pa zašepa izvedba. Včasih, ko Mezinček na televiziji prižge film, ki so nama ga pripravili za najino deseto obletnico, sem prav ponosna nase češ kako dobro sem svoj čas pisala (je pa res, da je v njem nekaj najboljših odlomkov mojega prejšnjega bloga). In da bi lahko večkrat (priznam, ista misel me večkrat prešine tudi po seksu ;)).

Namesto novoletnih zaobljub sem se letos odločila za nekaj novega. "Izziv." 
Prvi pogoj je bil, da mi bo koristil. Drugi, da se bom morala preseči in tretji, da bom od njega kaj imela najmanj jaz, še bolje pa tudi moji bližnji. Vse do mojega rojstnega dne.

Imam torej osem mesecev časa. Prvi izziv sem si že zadala. 40-krat moram na Sv. Jošt. V bistvu samo še 36 krat, če sem bolj natančna.

Dodajam mu še drugi izziv, ki bo bolj koristil mojim možganom.

40 naslovov, 40 objav do 40. rojstnega dne. Naslove pa mi bodo dali drugi (če se vam bo slučajno zdelo, da se mi je dokončno utrgalo).

Naslovi, ki so mi jih dali otroci:
Mezinček: Dve kozi, ki se hočeta srečati; Dve ribi sta prijateljici; Vojna dveh mravljišč; Mala smrekica je žalostna; Bik in krava;
Sredinčica: Beseda življenja; Moj izziv življenja; Najboljši računalnik; Kreg dveh koz; Reševanje primera (Umor mravlje); 
Palčica: Kaj mi pomeni srečno življenje; Življenje mojih otrok; Moja simpatija; Boljši svet; Kaj bi se zgodilo, če bi muha pojedla slona;

Hvala otroci!

Današnja objava ne šteje, zgoraj je 15 necenzuriranih naslovov. Rabim jih še petindvajset.


Torej, z idejami na dan, omejitev ni. Vrstni red pisanja pa lahko izbiram sama.